Krščanski nauk o zakramentu zakona
Zakon je življenjska zveza moža in žene, s katero skleneta dosmrtno skupnost. Za kristjane ima ta zveza poseben pomen, saj je povzdignjena v zakrament Nove zaveze. Zakonca iz tega zakramenta prejemata moč in pogum za medsebojno pomoč, ljubezen v srečnih in težkih trenutkih, ter veselje in pripravljenost sprejemati otroke in jih vzgajati. Zakon postane veljaven, ko zakonca nepreklicno izrazita svojo privolitev.
V tej skupni poti, ki je lahko tako lepa kot zahtevna, se mož in žena, zavedajoč se svoje slabosti in grešnosti, odločita živeti skupaj. Želita pripadati drug drugemu s srcem, ki je osvobojeno sebičnosti.
Eden od ključnih pogojev, ki jih Cerkev postavlja za sklenitev svetega zakona, je svobodna odločitev za zakonsko zvezo, zaveza za vse življenje ter sprejemanje zakonskih in starševskih odgovornosti. Ko par vstopi v cerkev kot zaročenca, iz nje izstopi kot mož in žena, kot zakonca. To preobrazbo omogoča izmenjava zakonske privolitve. Navzočnost duhovnika v imenu Cerkve zagotavlja zakramentalno naravo sklenitve zakona, priči pa jamčita, da je bila privolitev javno izrečena in sprejeta.
Zakonsko privolitev lahko izrazimo na različne načine, a po vsakem od njih duhovnik v imenu Cerkve potrdi, da Bog blagoslavlja njuno zvezo in sprejema njuno odločitev.
Priprava na zakon
Priprava na zakon je pot vere, ki se ne zaključi s poroko, temveč se nadaljuje v zakonskem življenju in družini.
Daljna priprava
Ta priprava se začne že v otroštvu in vključuje vzgojo, ki jo otrok prejme v družini. Družina daje otroku občutek varnosti in izkušnjo ljubezni, kar je temelj za zaupanje, ki je ključno za srečen zakon. V družinskem življenju se otrok uči, kako sta ljubezen do Boga in bližnjega povezana.
Bližnja priprava
Bližnja priprava mladim razjasni temelje prave ljubezni, značilnosti življenja v dvoje, zdravstvena vprašanja povezana s spolnostjo in odgovornim starševstvom ter naravne metode urejanja spočetij. Pomaga jima, da se medsebojno odpreta in se osvobodita zaprtosti vase ter pasivnosti do cerkvenega in družbenega delovanja.
Zaroka
Danes je javno sklenjena zaroka redkost, saj mnogi ljubezen med dvema dojemajo kot zasebno stvar, ki zadeva le njiju in njuni družini. Cerkev ponovno priporoča obred zaroke, ki se lahko opravi v družinskem, prijateljskem ali zasebnem krogu. Čas zaroke je čas rasti, odgovornosti in milosti.
Neposredna priprava
Ta priprava vključuje osebno pripravo zaročencev na zakon, pogovor z župnikom in načrtovanje obreda svetega zakona. Obsega najmanj dve srečanji, kjer zaročenca iskreno razpravljata o veri in spoznavata globino zakramenta zakona. Pri pripravi poročnega slavja sodelujejo zaročenca, njuni sorodniki, prijatelji in člani župnijskega občestva.
Poročni obred
Ko prideta zaročenca do določenega kraja, ju duhovnik sprejme in pozdravi ter začne poročno sveto mašo.
Spraševanje
Po pridigi vsi vstanejo, duhovnik nagovori zaročenca in ju vpraša o svobodi, zvestobi, sprejetju in vzgoji otrok.
I. in I., ali sta prišla sem neprisiljena in sta se svobodno z vsem srcem odločila, da skleneta zakon?
Ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati?
Ali sta pripravljena z vso ljubeznijo od Boga sprejeti otroke in jih vzgajati po nauku Kristusa in njegove Cerkve?
Če se zdi primerno, so lahko sedaj litanije.
Privolitev
Duhovnik ju povabi, naj izrazita privolitev:
Ko nameravata skleniti sveto zakonsko zvezo, si podajta desnici in vpričo Boga in njegove Cerkve izrazita svojo privolitev.
Zaročenca si podata desnici.
Ženin reče:
Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.
Nevesta reče:
Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.
Duhovnik nato sprejme privolitev tako, da ovije sklenjeni roki obeh s štolo, v obliki križa, položi na oviti roki svojo desnico in pravi:
Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve, in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
Duhovnik navzoče povabi:
Slavimo Gospoda.
Vsi odgovorijo:
Bogu hvala.
Blagoslovitev in izročitev prstanov
Blagoslovi, Gospod, ta prstana. Naj I. in I., ki ju bosta nosila, ohranita med seboj popolno zvestobo; ostaneta v tvojem miru, spolnjujeta tvojo voljo in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Nato pokropi prstana in ju izroči novoporočencema.
Ženin natakne nevesti namenjeni prstan na njen prstanec in pri tem reče:
I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Prav tako nevesta natakne ženinu namenjeni prstan na njegov prstanec in pri tem reče:
I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha.
Kjer je v navadi, lahko duhovnik blagoslovi poročno svečo.
Blagoslov novoporočencev
Po Očenašu namesto duhovnik stoje, obrnjen k novoporočencema, prosi zanju Božjega blagoslova.
Novoporočenca, lahko prejmeta obhajilo pod obema podobama.
Na koncu maše duhovnik blagoslovi novoporočenca in ljudstvo
Po končani maši priči, duhovnik in novoporočenca podpišejo poročni zapisnik.
Priprava na cerkveno poroko
Priprava na cerkveno poroko vključuje nekaj formalnosti, ki jih je potrebno pravočasno urediti. Če se par poroči v domači cerkvi iste župnije, so formalnosti precej preproste. V nasprotju s tem, če se poročita osebi iz različnih župnij ali ko se katoličan poroči z nekrščenim, so zahteve lahko bolj kompleksne. Priporočamo, da se pravočasno pozanimata, katere dokumente morata priskrbeti za cerkveno poroko, da se izogneta zadnji mesec stiski ob drugih opravilih.
Pomembno je, da se odločita za program priprave na zakon dovolj zgodaj, idealno vsaj pol leta pred poroko. Če si želita temeljitejše priprave, je najbolje, da se odločita vsaj eno leto vnaprej. Za cerkveno poroko je potrebno opraviti enega od uradnih programov priprave na zakon, katerih ponudba je v zadnjem času zelo pestra, kar omogoča, da izbereta tistega, ki jima najbolj ustreza. Tisti, ki pripravo dojemajo bolj kot formalnost, se lahko odločita za krajše oblike, kot so vikend priprave ali tečaji, ki običajno trajajo od nekaj dni do enega meseca. Če pa želita resnično dobro izkoristiti priprave za rast in poglobitev vajinega odnosa, je bolje, da izbereta daljšo pripravo, ki lahko traja od nekaj mesecev do celega leta. Ob koncu programa jima izvajalec priprave izda uradno potrdilo, ki je potrebno kot dokument pri zapisniku pred poroko.
Rezervacija termina
Ni točno določenih pravil, koliko časa vnaprej je treba rezervirati termin za cerkveno poroko, a priporočamo, da to storita vsaj 6 mesecev pred poroko, da se lahko mirno posvetita ostalim pripravam. Bodita pozorna, če se poročita v terminu, za katerega menita, da bo zelo zaseden s porokami.
Izbira kraja
Cerkev je običajno prostor, kjer poteka cerkvena poroka. Če sta povezana z domačim krajem in župnijo, je lepo, da poroka poteka v eni od župnij, kjer sta doma. Nevestina domača župnija naj bi imela prednost po nepisanem pravilu, vendar lahko izbereta tudi cerkev v kateri koli drugi župniji.
Izbira duhovnika
Vaš poročni obred lahko vodi kateri koli duhovnik, ki ga zaprosita. Če sta izbrala duhovnika, ki ni župnik v župniji, kjer bo potekala poroka, mora domači duhovnik odobriti, da ta lahko opravi obred v njegovi cerkvi. Običajno s tem ni težav. Z duhovnikom, ki ga bosta izbrala, se dogovorita tudi, ali želita poroko z mašo ali samo poročni obred.
Izbira poročne priče
Poročna priča pri cerkveni poroki je lahko vsakdo, ki je polnoleten in opravilno sposoben (to pomeni, da je sposoben razumeti in delovati). Ni potrebno, da je priča verna, prav tako ni nujno, da je imela zakramente.
Zapisnik pred poroko
Zapisnik pred poroko je za mnoge pare manj znana, a zelo pomembna zadeva, saj gre za ključen formalni dogodek pred poroko. Namen zapisnika je, da se evidentirajo vsi potrebni dokumenti in uradni podatki za poroko. Hkrati zapisnikar preveri, ali imata opravljeno pripravo na zakon ter ali obstajajo morebitni zadržki za sklenitev cerkvenega zakona. Zapisnikar jima predstavi bistvene značilnosti cerkvenega zakona, ki ga bosta sklenila. S svojim podpisom na koncu zapisnika potrdita, da sta bila s tem seznanjena in potrdita vse zapisane podatke. Zapisnik ne opravi nujno duhovnik, ki vaju bo poročil; običajno ga izvede duhovnik iz ene od vajinih domačih župnij, kar olajša pridobivanje potrebnih dokumentov. Če vaju poroči drug duhovnik, kot je tisti, ki dela zapisnik, jima ta izda dokument, ki potrjuje, da je zapisnik opravljen, kar omogoča poroko tam, kjer sta se dogovorila.
Potrebni dokumenti za zapisnik
Ključni dokument za zapisnik pred poroko je krstni list, ki dokazuje, da sta krščena in da še nista cerkveno poročena. (Vsak ima krstni list v župniji, kjer je bil krščen, in v njem mora biti zabeležena tudi poroka.) Če sta oba iz iste župnije in delata zapisnik v domači župniji, krstnih listov ni potrebno priskrbeti, saj duhovnik pridobi podatke iz krstne knjige. Če pa delata zapisnik v župniji, ki enemu od njiju ni domača, morata najprej pridobiti krstni list v domači župniji in ga prinesti na zapisnik. Bodita pozorna, če ste bili krščeni v tujini: preverita, ali je potreben uradno overjen prevod krstnega lista. Krstni list ne sme biti starejši od 6 mesecev. Poleg krstnega lista morata na zapisnik prinesti tudi potrdilo o opravljenem programu priprave na zakon ter osebne podatke o vajinih pričah. Priporočamo, da se zapisnik opravi najpozneje en mesec pred datumom poroke.
Zapisnik v primeru poroke med katoličanom in nekrščenim
Če se poroči krščeni z nekrščenim, mora nekrščeni prav tako dokazati, da še ni poročen. To stori z obtacijo samskega lista na civilnem matičnem uradu, ki ga potrdita še dve priči. Poroka katoličana z nekrščenim je izjema, ki je mogoča le pod pogojem, da nekrščeni ne namerava ovirati verske vzgoje otrok, krščeni pa mora potrditi, da je s tem seznanjen. Oba morata podpisati posebno izjavo, na podlagi katere se izda posebno dovoljenje za poroko med krščenim in nekrščenim.